Branje je dejavnost o kateri imajo mnogi ljudje pomisleke. Kdo bi danes, še listal po debelih in dolgočasnih knjigah? Se potapljal v bogate domišljijske svetove? Veliko rajši smo na telefonu in gledamo slike, ki niso resnične. Sama se tudi večkrat zalotim pri tem.
Telefon te vedno vabi k sebi. Hitro te začne pogrešati. Knjiga te na drugi strani, čaka tiho na polici. Zgodbe, ki te čakajo v njej te lahko v trenutku odnesejo na razburljivo potovanje. Sabljaš se lahko z najbolj izkušenim vitezom. Naslednji dan si čarovnica oziroma čarovnik, ki hoče uničiti svet … Veliko možnosti je. Kolikor je filtrov na družabnih omrežjih, toliko različnih perspektiv nam ponujajo zgodbe. Vsaka perspektiva ti da vpogled v svet in misli glavnega junaka. Če si strasten bralec ne živiš enega življenja, temveč jih živiš na tisoče. Branje nam zelo pomaga pri dodajanju še večjih draguljev naš besedni zaklad. Slovenščina je samo naš jezik, ki si zasluži svoje bralce in govorce.
Vsaka knjiga ima svoje sporočilo, a le to je očem nevidno. Avtorji zgodbo prepletejo z mnogo dogajanja. Bistvo je pogosto dobro skrito. Če ga najdemo smo bogatejši za spoznanje. Z veliko branja lahko postanemo boljši.
Če človek ne bi bral se tudi učiti ne bi mogel. Ob težavah in osamljenosti pa ne bi imel prijatelja, ki ga zgodbo hoče nekaj naučiti.
Knjiga je odsev pisatelja, zato bi lahko rekli avtorju tvoje najljubše knjige tudi tvoj prijatelj.
Če ne moreš potovati ti knjiga, da neomejeno letalsko karto po vesolju domišljije.
Ali nam bo knjiga všeč ali ne, je odvisno od nas in našega okusa. Najhujše je, ko ti knjiga ni po godu in nam gre počasi. Takrat še ne vrzi puške v koruzo. Knjige te rade presenetijo.
Poskusi kdaj vzeti knjigo iz police in videl boš, da je boljša kot elektronska naprava.

Vita Potočnik