V osnovni šoli so me zbadali samo v 9. razredu.
Imel sem dva zelo neprijazna sošolca. Govorila sta mi, da sem šalabajzer, šiptar in podobno. Včasih so me zaprli v učilnico, mi dali v sok razne jogurte, cedevito, mleko. Enkrat so mi vrgli torbo v koš.
Matic Novak

Na primorskem zbadanju rečemo »zafrkavanje«. To pomeni besedno zlorabljanje, obračunavanje, klicanje z žaljivimi vzdevki. Včasih pomeni tudi grožnjo in fizično obračunavanje. Lahko se dogaja v razredu, na šoli, ulici ali kjerkoli. Jaz tako slabe izkušnje nisem imel, ker sem na OŠ vedno imel ob sebi spremljevalko, zato so se najbrž ostali učenci bali oz. niso upali spraviti name. Če pa spremljevalke ne bi imel bi pa najbrž bilo drugače. Sta se mi pa potožila dva sošolca, da ju zafrkavajo. Enega so klicali črnuh, ker je bil temnopolt, drugega pa so zafrkavali, ker je imel govorno napako-ni pravilno izgovarjal črko r in ker je bil bolj mirne narave. Meni se to ni zdelo v redu. Zato sem povedal spremljevalki, ki je to temo sprožila na razredni uri. O tem smo se pogovorili in imeli predavanja s svetovalno delavko. Ampak izven šole se je to kljub temu še vedno dogajalo.
Miha Šuligoj

Ja, so me zbadali. Mogoče ne fizično, za kar sem hvaležna, so pa kdaj izrekli kaj takega, da te je enostavno vrglo iz tira. Nekateri ljudje izrečejo določene stvari kot, da bi samo rekli »dober dan« in se niti ne znajo postaviti v kožo drugega, da bi ga lahko razumeli oz. jim ni niti mar. Že od nekdaj sem verjela, če sem prijazna in dobra do drugih, bodo drugi tudi do mene. Vendar ni vedno tako. To sem izkusila na lastni koži in kar sem se iz tega naučila je to, da življenje je dolga cesta z veliko izzivi in ovirami, ki so težki, vendar jih moramo prestati, da pridobimo izkušnje ter se iz njih nekaj naučimo in da se v vsakem okolju najde oseba, ki se želi znašati nad nami, vendar se pri tem moramo naučiti ohraniti mirno kri, kar pa ni vedno lahko. Vseeno še vedno verjamem v karmo - to kar daš drugim se ti tudi vrne - dobro ali slabo. In to velja za vsakega posameznika izmed nas.
Sara Dropulja

Ja, v šoli so me že kdaj zbadali. Največkrat zaradi mojih lepih ocen. Predvsem v osnovni šoli je bilo tako. Zbadanje zaradi ocen me ni nikoli motilo. Jaz in zgolj samo jaz sem lahko zadovoljna s svojimi ocenami. Še zmeraj sem ista oseba, če dobim petko ali pa trojko. Ocene ne odražajo, kdo ali kaj sem. Nekateri mi pravijo tudi piflarka. Kar pa sploh ni res. Kdaj se začnem učiti tudi tri dni pred ocenjevanjem. Kdaj so me tudi zbadali zaradi mojih fizičnih sposobnosti, ki so roko na srce res majhne. Tukaj so me postavljali v slabšo luč, ker niso bili sposobni enačiti mojih rezultatov s svojimi. Takih situacij je bilo največ v prvi triadi. Iskreno takrat, tudi jaz nisem znala pravilno ravnati v teh situacijah. Mene bolj kot zbadanje, boli ignoranca. Nikoli ne izveš, zakaj si izključen. Ne veš, kaj je narobe s tabo. Počutiš se nemočnega. To niso lepe misli. Pahnejo te v začaran krog teme. Že zdaj, ko tole pišem se spominjam tega.
Vita Potočnik

Res, da je ta tema zelo občutljiva, ampak se o njej zelo zelo premalo govori. Več ali manj je to tabu tema in si pred tem zatiskamo oči, ampak ne zavedamo se koliko ljudi oz predvsem mladih trpi zaradi medvrstniškega nasilja. Najhujša posledica je na žalost lahko tudi samomor. Po navadi rečejo; “presliši”, “smej se”, “ne pokaži, da te boli”…že že, a kaj ko tega ne zmoremo več? Kaj bo potem? Na to pa žal noben ne zna odgovorit. Tudi sama sem bila žrtev medvrstniškega nasilja. Glavna tarča sta bili moj voziček in pa debelost. Večina sošolcev me ni sprejela, niso me marali, prav tako tudi ne moje spremljevalke. Tudi v moje prilagoditve so vtaknili nos, da ne govorim o mojih ocenah, za katere so govorili, da so “šenkane”. Stvari so šle tako daleč, da so mi pošiljali smrtne glave in pištole. Bili so tudi pri ravnatelju in dobili ukor. Potem je bil mir nekaj let, do zadnje “epizode”, ki je bila v 9.razredu. Ni jim bilo všeč, da sem plesala z njimi, nekateri so si celo razkuževali roke, ko so nehali plesat z mano in pa motilo jih je da sem na valeti pela solo. Zelo smo se skregali zaradi tega, da 3 dni nisem bila sposobna it v šolo. Ampak na koncu se je vse dobro izteklo. Hvaležna pa sem moji najboljši prijateljici, ki mi je ne glede na vse stala ob strani.
Zala Kozole